NAJČITAJEME ČLANKY

Kašubi - potomki severnih pomorskih Slovienov

Kašubi sut jednim iz zapadnoslovienskih narodov. Žijut na Kašubah, jihže oblast se nahodi v časti polskego Pomorskego vojevodstva najmie okres gradov Puck (kaš. Pùck), Wejherowo (Wejherowò), Kartuzy (Kartuzë) i Kościerzyna (Kòscérzna). Dodnes sut mnogo g'rdi na identitu svojego naroda. V sledujučem textu sebie možete prečitati niešto malo o istoriji Kašubov i jih jezyka.


Kratky priegled kašubskej istorije

Predki kašubskego naroda na južnem briegu Baltičskego morja iztvorihu močnu pomorsku d'ržavu, ktora vojevahu s Niemcami v vremeneh, kogda biehu Polabski Slovieni uže d'lge vreme pokorieni. Jih vladyka Svatopluk III. jest v 13-em stoletiju branil Pomorije pred Križakami. Po sm'rti jego syna Mščuja jest celu oblast Pomorija dostal Priemyslav Velikopolsky, iže jest se stal polskim kralom. Križaci sut potom na Kašubah vladli bolšeje od 100 godov i od g. 1466 sut Kašuby byli iznovo častju Polsky. V godu 1772 jest si Kašuby uzel prusky kral i od togo časa sut Kašuby ostali v pruskih rukah do p'rvej svietovej vojny. V času medžu svietovymi vojnami 20-ego stolietija jest čast Kašub uže priležala do Polske, no vtora čast jest dalieje byla v Zahodnih Prusah. Od konca vtorej svietovej vojny sut celi Kašuby častju Polsky.


Istorija kašubskej literatury

Najstariejšej kašubskej knigoj sut Duhovne piesnje D. M. Luthera iz g. 1586. Vtorim važnim dielom jest prieloženije Malego Katehisma z g. 1643. Kašubsku literaturu jest osnoval liekar Florian Ceynowa (1817…1881), iže jest byl autorom p'rvej grammatiky (1879). Pomagal jest takože rosijskemu lingvistu A. Hilferdingu i zato oba stojut na počatku nauky o kašubskom jezyku. Kašubam ne jest bylo trieba d'lgo čakati na svoj narodny epos – jest jego napisal Hieronim (Jarosz) Derdowski g. 1880 (O Panu Čorlinskem). Istovej osoboj kašubskej kultury jest Aleksander Majkowski (1876…1938), ktory jest napisal p'rvy kašubsky roman (Žiznj i poviedky Remusa - 1936) i jest osnoval časopis Gryf (1908…1934). V Gryfu jest načelo mnogo novih poetov jako napr. Jan Karnowski, Leon Heyke abo drammatik Bernard Sychta. V gruppie časopisa Zrzesz Kaszëbskô (1933-9…1945-7) se objavujut Jan Romski, Jan Trepczyk i Aleksander Labuda. Pozdnieje izhodjut nove literarne antologije (Ma jesma od morza, Modra struna) i knigy pisatelov jako Staszków Jan abo Anna Łajming. Dnes se kašubsky jezyk uči v školach, existujut slovniky, novi časopisy i Kašubi sut takože na Internetu.


Kašubsky jezyk

Kašubsky jezyk jest zapadnosloviensky jezyk, koj jest blizky k polskemu jezyku, no imaje takože mnogo zapadnolehickih arhaismov, ktore možeme naiti v jezyku Polabskih Slovienov: gruppa TarT v niektorih slovah (warna = vrana), izmiena l- na oł- (môłniô = m'lnija) i mekki samoglasen pred -ŕ- (cwiardi = tv'rdy). Absencija -e- v slovah typa pôlc (= palec) jest podobna jako v lužickih jezykah. Važna jest takože izmiena starih ť/ď na c/dz jako v slovackih dialektah, bytije samoglasna -ë- na miestu i/y/u i vazvitije kvality starih polskih d'lgih samoglasnov á/é/ó, podobno jako v slezskih dialektah. Trieba ještie riečti, že do počatka 20. stoletija jest pri Lebskem i Gardnem jezeru existovalo interesne slovinske nariečije, ježe jest popisal F. Lorentz.

(NS)

Iz stranice http://tyras.sweb.cz/kasz/lasky.html, malo izmieniene i dop'lniene

sreda, 18. September 2019

PARTNERI

NAŠ PROJEKT




BESEDUJTE S NAMI NA FACEBOOKU

TECHNIČSKA OBSLUGA

PUBLIKOVANJE ČLANKOV