NAJNOVĚJŠI ČLANKY

NAJČITAJEMI ČLANKY

Pražskij orloj - Tehničske čudieso 15-ego stoletija

Orloj jest astrolabovij časovnik izobrazujuči vreme, poziciju S'lnca, Luny i zviezd. Pražskij orloj jest jedin iz najstarejših dodnes rabotajučih astronomičnih priborov srednego vieka. Orloj bieše postavienij v 1410 mehanikom Mikulašom iz Kadanie i matematikom Janom Ondřejův rečenim Šindel, byvšim profesorom i rektorom Karlovej Univerzity. Jest to jedno iz tehničskih čudies češskego naroda. (верзија чланка в кыриллице јест ту)

Pražskij orloj jest astrolab dviženij časovnikovoj mašinoj i ješte imajučij mnogi tehničski ulepšenija. Ime orloj jest iz latinskego slova "horologium". Na obraze orloja jest planarna projekcija globu Zemlje iz pozicije Pragy na kosmičnu rovinu (jest to projekcija obraza iz 3D na 2D), kdie možeme vidieti ekvator, tropičski paralelni linije ot konstelacije Raka i Kozoroga, zviezdnu sferu, Lunu, S'lnce i nebo.

užitije astrolaba

Astrolab jest originalno pribor antičnih astronomov, astrologov i morskih navigatorov. S pomočij astrolaba jest možno znati svoju poziciju na Zemlje, vreme itd. P'rvij astrolab je možno s'tvoril grečskij astronom Ipparhos Nikajskij v 2-em stoletije pred Hristom ili grečska filozofica Ippatija Alexandrijska v 5-em stoletije našej ery. Potom astrolab sut ulepšivali Arabi i Persijci, najpače matematik Muhammad ibn Musa al Hwarizmi v 9-em stoletiji.

astrolab pražskego orloja

princip pražskego astrolaba

Pražskij orloj nam uže 600 let vsjakij den davaje tuti informacije:

  1. Srednoevropske vreme 0-24 časov (rovne s modernim vremenem no bez modfikacije letnego vremene).
  2. Staročešske vreme, kdie 24 časov dne načinajut v zapadie S'lnce i premienivaje se v tečeniji Vesny, Leta, Jesenie i Zimy.
  3. Zviezdne vreme, kdie časy načinajut v momentie izhoda točki Vesny na ekliptike ot horizonta. Točka Vesny jest astronomična pozicija S'lnca 21-ego Marta i jest važna na razčitanije Pashy.
  4. Babylonske vreme imajuče vsjakij den 12 časov dne i 12 časov noči, kdie letom sut denni časy bolši ot zimnih časov po pričinie različnej vyšiny S'lnca na nebesi.
  5. Poziciju S'lnca v zodiake zviezdnej sfery.
  6. Poziciju S'lnca na nebesi.
  7. Poziciju Luny na nebesi.
  8. Fazu Luny (nova, četv'rta, p'lna, ...).

klikniete tu na simulator mehanisma pražskego orloja

{gitube vid:=1Fc-bO26R7c}

Pražskij orloj imaje ještie drugi interesni mehanismy. Jedin mehanism imaje 365 pozicijej i pokazyvaje den v godinie, vtori mehanismy dvigajut s skulpturami 12 svetih apostolov i skulpturami zlatego kokota, Turka, Sm'rti, filozofa, hronikara, astronoma, kupca i drugih lic. Vsjakij p'lnij čas se otvori dvie okna na v'rhe orloja i pokazyvaje se 12 apostolov, zlatij kokot pievaje i drugi skulptury se dvigajut i dielajut zvuky. Tuti mehanismy biehu k astrolabu pridane v 1470 mehanikom Hanušom i drugimi otličnimi ljudimi.

365 dnov v godinie

365 dnov v godinie - detail

zlatij kokot i apostoli

dvižušta skulptura Sm'rti i Turka

Mnogo interesnij mehanism jest malij model Luny na pokazyvatelji astrolaba. Jest to mala sfera imajuča černu i srebrnu polovinu pokazyvajuču fazu Luny. Rotacija tutej sfery jest samo ot zemjskej gravitacije, kogda pokazyvatelj na orloji s tutoj maloj sferoj na svojem konce rotuje jedin krug v den. V sredinie sfery jest malij i prostij mehanism s 57 zubami, iže samij ot sebe tvori efekt rotacije Luny jedin raz za 28.5 dnov (57/2 = 28.5). Mehanism ide automatično i ručnu korekciju jest treba dielati samo jedin raz za 4 godiny.

autonomnij mehanism Luny

Pražskij orloj jest velikij tehničskij pametnik obrazovanija češskego naroda. Tvorca orloja biehu dva Čehi - mehanik Mikulaš iz Kadanie i profesor i rektor Karlovej Univerzity Jan Ondřej rečenij Šindel. Naučniki sut nedavno iz starih dokumentov poznali, že konstrukcija mehaničnih koles orloja jest mnogo originalna. Čislo zubov na kolesah orloja jest originalna kombinacija čisel ulepšujuča pythagorejski čiselni sledy. Pomočij tutej teorije mehanism orloja ne imaje mnogo velikih koles, no samo originalnu kombinaciju malego čisla menših koles. Dnes tutoj čiselnij sled matematiki znajut jako "Šindelov sled".

Šindelov sled jest bezkonečna cyklična sekvencija četyrih čisel 1,2,3,4 jako 1,2,3,4,3,2,1,2,3,4,3,... Iz tutej cykličnej sekvencije jest možno dielati bezkonečnij linearnij sled rastučih prirodnih čisel 1,2,3,4,5,6,7,... jako (1),(2),(3),(4),(3,2),(1,2,3),(4,3),... Pražskij orloj Šindelovu sekvenciju koristi na intervale 1..24 za zvuk zvonov časovnika.

mehanism orloja s Šindelovim sledom

Pražskij orloj jest vzorom podobnih orlojov v mire. Možno najinterestniejšu kopiju možeme vidieti v stoličnem gradie Tokjo v Japoniji. Orloj jest instaliranij do novego vysokego zdanija v modernej časti grada Šindžuku.


(ns)

četvrtek, 22. Jun 2017

PARTNERI

NAŠ PROJEKT




BESEDUJTE S NAMI NA FACEBOOKU

TECHNIČSKA OBSLUGA

PUBLIKOVANJE ČLANKOV