NAJČITAJEME ČLANKY

Neutrina ne sųt bystrějše než světlo

Dľa novyh naslědkov italskogo eksperimenta, neutrina slědujųt bystrosťny limit prirody. Objav dany na server arXiv.org protivreči drugej teorii kazajųči, že neutrina možųt jahati bystrostijų vęčų než jest bystrosť světla.

Neutrina sųt male, električno neutralne čęstice, ktore sųt produktom jędrovyh reakcijej i dokažųt pųtovati črez materijų. Vo vresnu (septembru) prošlogo goda, eksperiment nazvany OPERA je pokazal dokaz, že neutrina jadųt bystrostijų světla. OPERA, znahodžona pod gorojų Gran Sasso v Italiji, je detekovala neutrina poslana iz CERNa, prvogo evropskogo laboratorija čęsticovej fyziky blizko grada Ženevy vo Švejcariji. Podľa sego objavu, neutrina sųt ujachala 731 kilometrovų dragų za 60 nanosekund, togdy bystrěje než je bylo predvidženo pri bystrosti světla.

Oglašenije sej izvěsti je sę javilo v medžunarodnyh novinah, no fyzicisti běhu skeptični. Axiom, že ničo ne pųtuje bystrěje než světlo, byl je prvo formulovan Albertom Einsteinom i jest osnovnym kamenom modernej fyziky. OPERA je ove oglašenije branila govořųč, že ne je mogla najti nijednu grěšku vo svojom měreniju.

Sijčas vtory eksperiment s nazvom ICARUS, znahodžony toliko par metrov ot OPERy, ne je naměril bystrosť neutrin vysšų než světlo. ICARUS je monitoroval lųčenije neutrin zaslanyh iz CERNa v koncu rujna(oktobru) i na počętku listopada(novembra) prošlogo goda. Neutrina sųt byla zagromaděna do pulsov dlgyh toliko četyri nanosekundy. To znači, že časovanije je moglo byti měrěno vęče točno než povodne měrěnije OPERy, koja je koristila desęti sekundove pulzy.

„Naše rezultaty davajųt za pravdų Einsteinu i tomu, čo by hotěl iměti.“ kaže Carlo Rubbia, predstaviteľ ICARUSa i izigryvateľ Nobelovy cěny za fyzikų za rabotų v CERNu. Naměrěna neutrina v eksperimentě sųt došla za proste četyri sekundy. Ovu dalekosť by světlo letěči vakuom točno zaplnilo, i togdy, berųč na mysľ razpętije grěšky.

Jerbo pulsy iz CERNa běhu take kratke, ICARUS je toliko naměril sedm neutrin počas jeseni, no Rubbia govori, že na relativno malom čislu ne zavisi. Koliko raz trěba govoriti nula, da by byl čelověk ity, že to je napravdų nula?“ pytaje sę..

Ove jest dalšim gvozdikom do groba OPERy, ktora uže je byla slědovana širšojų kommunitojų učencov. Neposredno jako je ove bylo oglašeno, fyzicisti sųt počali dělati děry do analyzy OPERy i 23-ego ľutogo (februara) prozkomniki iz teama OPERA sųt oglasili, že sųt mogli objaviti možlive problemy s časom v ih povodnyh měrěnijah. Ove problemy možųt vęsti k 60 nanosekundove nesgodě, čo jest uže mnogo.

Dario Autiero, fyzicist v Institutě nuklearnoj fyziky v Lyoně vo Franciji, i koordinator pro OPERu vitajųt nove rezultaty. Govori, že OPERA je prodlžala v detekciji neutrin bystrějših než světlo v rujně (oktobrě) i listopadě (novembrě), kogdy běhu uživane kratši pulzy.

Pro něktore, nove izslědky měrěnija vse izjasňujųt. „Rezultaty OPERy sųt konečno zatvorěne.“ kaže Adam Falkowski, teoretičny fyzicist v Universitetě Pariž-Jug v Orsayi vo Franciji. No Rubbia govori, že očekavaje vtore měrěnije OPERy i ICARUSa i dva dalša eksperimenta pozdněje vo vesně sego goda.

Rubbia govori:„Kogdy byhom našli 60 nanosekund, kųpili byhom najlěpše šampaňske OPERě. No tako, jako to jest sijčas, bųdeme piti na Einsteina. Jest to uvolňujųče, jerbo jesm konzervativnym charakterom.“

poneděljek, 19. August 2019

PARTNERI

NAŠ PROJEKT




BESEDUJTE S NAMI NA FACEBOOKU

TECHNIČSKA OBSLUGA

PUBLIKOVANJE ČLANKOV